Z vsakim začetkom novega tedna se prične obdobje garanja, znojenja, treningov. A v senci vsega omenjenega se pogled usmerja že proti prihajajočem vikendu. Obdobje tekem in pričakovanj. Ne rezultatskih ampak predvsem v luči, kaj je bilo na treningih dobro storjenega in tudi nadgrajenega. Mogoče mlade glave še niso toliko pripravljene procesirati kot trenerske, ki razmišljajo, ali so otroci to sprejeli in ali bodo znali to prenesti. Otroci so vedno željni dokazovanja. Zato z nestrpnostjo čakajo tisti dan vikenda, da dosežejo svojo slavo z zadetki, z dobrimi obrambami v igri in s sto odstotnim pristopom v igri.
Lahko rečem, da se je po odigranem drugem krogu to poznalo v primerjavi s prvim krogom. Otroci, ki so bili na terenu, so bili isti. Kar pa so zastopali in prikazali, je bilo čisto nekaj drugega. Že v prvem krogu je bilo prikazano veliko. A to je bila čisto nova perspektiva.
Tekma U 15 proti ekipi ROLTEK DOB je bila pravi pokazatelj, kaj pomeni harmonija in simbioza. Kot pri dvokomponentnem lepilu. Preveč ene ali premalo druge komponente, in lepilo ne drži. Če pa je količina obeh pravšnja, je nerazdružljivo. In točno to so prikazali. Združljivost na igrišču pripelje do neprebojnosti, ko te hoče nasprotnik razdružit, da se prebije do gola. Kako lepo so prevzemali prostor, ki ga je soigralec zapustil zaradi pomoči podvajanja. Kakšna simbioza. Saj veste, če ena rastlina vzame več drugi, druga ne funkcionira in odpade. Tukaj tega ni bilo. Dihali so kot eno. Stalno visoko pokrivanje napadalne vrste, strnjena sredina, in vedno zadnja vrsta, ki je držala komponento lepilo skupaj. Kaj več pisati.
U 13 proti NK Vrhnika. Lahko rečem le poezija. Ko jo bereš, te ponese. To so naši nogometaši prenesli v nogometno igro. Poezija, ki je pretvorjena v glasbo. Ko so igrali po pravilnih notah, je bilo vse skupaj povezano in tem primeru se je lepo uleglo v oko in ne uho. Lahko bi uporabil frazo COPY PASTE, če bi jih primerjali s starejšimi vrstniki U 15. Človek se vedno vpraša. Je mogoče nasprotnik toliko slabši? NE. Tukaj se ne bom tega vprašal. Ko vidiš odločnost obrambe, požrtvovalnost golmana, in hitrost napadalcev, ki režejo skozi obrambo in jih držijo nemočne že v njihovem prostoru, je to vprašanje brezpredmetno.
Seveda sta tukaj trenerja. Kot imajo kapetani na ladjah tisto ročko katero premaknejo ob odločitvah, kaj bi želeli storiti. Ko jo premakne se ladja odzove. Odzove kot se je on odločil. Pri pravilnih odločitvah prikrmari do cilja. Za varno plovbo pa je potrebna celotna posadka na krovu.
Člani so odigrali svojo drugo tekmo v čisto novi tekmovalni sezoni za njih. Igrali so proti ekipi NK ČRNUČE. NK Ugar je kot ekipa, ki šele postavlja svoje temelje za nadaljnjo gradnjo, prikazala dobro igro. Na trenutke. Črnučam se že poznajo kilometri, kot pri špediciji, in so jih presenetili in nadigrali v taktičnem pogledu na igro. Pri Črnučah so izstopali dva ali trije posamezniki, ki so bili pravi vlečni konji ekipe. Vsakič, ko je posijal kanček upanja, so prišli na plano preigrani kilometri nasprotne ekipe.
Zato pa so kdaj pa kdaj potrebni porazi. Saj veste. Kot v vsakdanjem življenju – juhi kaj dodati da je boljša, malo več cementa , da bo bolje držalo, …. Vedno se nekaj izpopolnjuje in vedno se da.
Mlajše selekcije so se brez sodniških piščali podile za žogo. Pri njih je težko kaj govoriti. Vedno so vsi v želji zabiti gol in biti veliki Messi. Vedno je težko, pripeljati jih do razumevanja ekipnega duha. Bi pa izpostavil, da imamo dobro zaledje vratarjev in obrambnih igralcev. Velika borbenost in požrtvovalnost v zadnjih linijah.
Je pa potrebno izpostaviti nekaj. Udejstvovanje na tekmah. Prisotnost gledalcev. Staršev. Tako v gosteh kot doma. Presenetilo me je število obiskovalcev na tekmi članov. Veliko ljudi, ki so na žalost, zaradi varnostnih razlogov, ostali za ograjo. Kjer sta volja in moč, se tudi dobro zaklenjena vrata odprejo.
